V spomin Jelki Sakelšek (1947-2024)
V četrtek, 16. maja 2024, nas je v 77. letu življenja zapustila Jelka Sakelšek, dolgoletna sodelavka in nekdanja predsednica Komisije za popularizacijo fizike v osnovni šoli pri DMFA Slovenije. Jelislava Sakelšek se je rodila v Mariboru. Obiskovala je Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, potem pa je kmalu začutila, da je fizika tista, ki jo najbolj veseli. Odločila se je, da bo študirala fiziko na Pedagoški akademiji. Prvo službo učiteljice je še pred zagovorom diplome opravljala na Osnovni šoli 14. divizije v Senovem pri Brestanici. Po diplomi je svojo poklicno pot nadaljevala kot učiteljica fizike in tehnike na osnovni šoli Ketteja in Murna v Ljubljani, kjer je delovala do upokojitve. Pri delu z učenci si je nabrala bogate izkušnje, ki jih je kasneje uspešno prenašala na mlajše sodelavce v kolektivu in na kolege v študijskih skupinah.
Nihče od nas, ki smo z njo kdaj sodelovali, ne bo nikoli pozabil njene mehke pedagoške duše. Vedno nam je govorila: “naredimo fiziko tako, da jo bodo vsi »mulci« razumeli”. Zavedala se je, da je za učence pomembno vključevanje v resnično življenje in da to življenje ni samo učna snov. Ker se je v prostem času veliko ukvarjala s fotografijo in planinstvom (bila je izšolana planinska vodnica), je za oboje navduševala tudi učence v krožkih, ki jih je dodatno vodila na šoli.
V vsakem od nas je Jelka pustila neizbrisno sled. Te sledi bodo tkale spomine, svetle in tople, kot je bila ona.
Jelislava Sakelšek je s svojim delom za mladino in DMFA Slovenije pustila neizbrisen pečat.
Jelke se v tem zapisu spominjamo Vesna Harej, Saša Kožuh in Barbara Rovšek
Poslovilni govor Saše Kožuha na Jelkinem pogrebu
Draga Jelka,
bila si ob meni čisto vse moje življenje. Ko sem bil deček, si me usmerjala v otroški igri in mi pomagala pri vseh norih podvigih. Dogodivščine s teboj na počitnicah na Pohorju mi bodo vedno ostale v spominu. Spremljala si me skozi šolo in me učila tehniko in kasneje tudi fiziko, kako neverjetno, tudi sam sem postal učitelj prav teh dveh predmetov. V času študija si bila moja mentorica in me kasneje vpeljala v delo učitelja. Kot učiteljica si skozi osnovno šolo spravila generacije in generacije otrok. Mnogokrat smo preizkušali tvoje potrpljenje in pedagoške izkušnje. Vendar si ostala vedno trdna in kot takšna prav vsem nam ostala v čudovitem spominu. Prepričan sem, da se prav vsak učenec, ki se je v tistem času šolal na Kodeljevem, spomni tvojega KAJ ZAJ. Prav vsi nosimo delček tebe v svojem srcu. Najbolje si se počutila ravno v družbi otrok. Vse svoje življenje si bila zaljubljena v fiziko in fizikalno tekmovanje, ki si mu ostala zvesta prav do zadnjih dni. Pouku fizike po vsej državi si dala svoj neizbrisni pečat.
Pa če zaključim kot sem začel. Bila si svetilnik na moji poti skozi življenje, svetilnik ki nikoli ni ugasnil. Bila si moja zaveznica in vedno si verjela vame. Draga Jelka najlepša hvala, brez tebe ne bi bil to kar sem. Neizmerno te pogrešam. Spomin nate bo večno v mojem srcu.