Predavanja na državnem tekmovanju iz fizike

Med državnim tekmovanjem osnovnošolcev v znanju fizike, ki bo potekalo 18. maja 2024 na Pedagoški fakulteti (PEF) v Ljubljani in Fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) v Mariboru, bomo za mentorje in ostale zainteresirane posameznike, organizirali 3 predavanja (vse skupaj 4 šolske ure). Predavanja bodo namenjene predvsem učiteljem in njihovi lastni praksi.

Če bi še kdo želel spremljati predavanja na daljavo, vabljeni!

Zoom: https://uni-lj-si.zoom.us/j/95270069653

Urnik:

10.15: dr. Bor Gregorčič (Univerza v Uppsali, Švedska)

11.00: dr. Mojca Čepič (Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta)

11.45: Nejc Davidović (Gimnazija Franceta Prešerna Kranj)

Podrobneje o predavanjih si lahko preberete spodaj.

Lepo vabljeni!

Predavanja:

Bor Gregorčič - Kako nam lahko razumevanje delovanja jezikovnih modelov pomaga pri njihovi uporabi v fizikalnem izobraževanju?

Veliki jezikovni modeli v zadnjem letu in pol pretresajo veliko področij, vključno z izobraževanjem. Cilj predavanja je na kar se da preprost način razložiti delovanje tehnologije, ki poganja ChatGPT in druge podobne "chatbote" ter izpostaviti njene prednosti in slabosti v kontekstu fizikalnega izobraževanja.

Mojca Čepič - Prepoznavanje nadarjenih učencev iz neprivilegiranih okolij ob izvajanju eksperimentov pri pouku fizike in naravoslovja v splošnem

Nadarjenost oziroma natančneje potenciali učencev so enakomerno porazdeljeni po celotni populaciji. Žal se izkaže, da nimajo vsi učenci enakih možnosti za razvoj svojih potencialov. V razvoju potencialov so še posebej ovirani učenci iz socialno oziroma intelektualno šibkejših okolij, kar pogosto sovpada z okolji, v katerih znanje ni cenjeno in kjer manjka domača podpora naporom, ki jih doseganje znanja zahteva. Ti učenci pogosto ne razvijejo dovolj zgodaj bralne in matematične pismenosti, kar ovira reševanje pisnih nalog in sledenje pisnim navodilom, da o učenju iz pisnih gradiv niti ne govorimo. V šoli začno zaostajati, kar se izkazuje tudi v njihovih dosežkih, in v slabši luči jih začne sprejemati tudi skupnost.
Za učence s potenciali je značilno, da zlahka vgrajujejo nove informacije v svojo mrežo znanja, znajo pa jih tudi hitro uporabiti v novih okoliščinah. Če je eksperimentalno delo zastavljeno tako, da so navodila kratka, enostavna in podana ustno, šibko branje in razumevanje besedil ni več ovira za aktivnost učenca. Če je tematika izbrana tako, da tudi učenci, ki so deležni številnih neformalnih spodbud in informacij, npr. obiskov Hiše eksperimentov in podobnega, o tematiki nič ne vedo, se lahko izkažejo tudi učenci, ki takšnih spodbud niso deležni. Take tematike lahko najdemo med sodobnimi znanstvenimi spoznanji, a morajo biti ustrezno prilagojene za pouk.
V predavanju bomo pokazali vzroke za manjšo zastopanost učencev iz neprivilegiranih okolij med prepoznanimi nadarjenimi učenci in predstavili nekaj eksperimentov, ki morda lahko namignejo učitelju na potenciale posameznikov. Poskusi bodo pospremljeni z metodologijo izvedbe eksperimentov, ki tako prepoznavanje omogoča.
Za učence iz neprivilegiranih okolij je prepoznavanje njihovih potencialov s strani učitelja pomembnejše kot za učence s spodbudnim domačim okoljem, saj spodbudo za učenje in delo lahko dobijo le od njih, domače okolje take spodbude namreč ne nudi. 

Nejc Davidović - Učilnica na prostem

Na delavnici si bomo pogledali, kaj je učenje na prostem. Ali je smiselno del pouka izvesti na prostem, izven klasičnih učilnic, ki smo jih tisočletja izpopolnjevali za učenje? In zakaj je pouk fizike ravno najbolj primeren za poučevanje na prostem?