Rajko Jamnik: ELEMENTI TEORIJE INFORMACIJE


DMFA–založništvo | Knjižnica Sigma | Cenik | Več o knjigi

Elementi teorije informacije
Zbirka: Knjižnica Sigma (številka 10)
Leto izida:  1987 (3. natis)
Obseg: 176 strani
Izvedba: 14 × 20 cm, mehka vezava
Cena: 7,00 EUR

Kazalo



O knjigi

Po vsebini je knjiga razdeljena na tri poglavja s težiščem na drugem poglavju.

Prvo poglavje podaja osnovne pojme verjetnostnega računa, ki jih je avtor vključil v glavnem zaradi popolnejšega razumevanja drugega poglavja. V tem poglavju obdela avtor na zgoščen, toda pregleden način definicije matematične verjetnosti, računanje verjetnosti sestavljenih dogodkov, matematično upanje, zakon velikih števil in na koncu poglavja še homogene markovske verige.

Jedro celotnega dela tvori pravzaprav drugo poglavje, ki nosi naslov Teorija informacije. Avtor začne svoja izvajanja s pojmom nedoločenosti poskusov in slučajnih spremenljivk. Kot mero za stopnjo nedoločenosti uvede posebno funkcijo, ki jo natančno določi v skladu z njenimi naravnimi karakteristikami. Izhajajoč od te funkcije definira in razloži entropijo dogodkov, entropijo slučajnih spremenljivk in entropijo markovskih verig. Po teh pripravah preide avtor na obravnavanje informacij oziroma na obravnavanje količine informacije; pri tem definira količino informacije kot stopnjo nedoločenosti poskusa. Ta izvajanja lepo obogati z dvema primeroma iz poznane problematike, kako naj se določi med dobrimi zlatniki enega, ki je ponarejen. Posebno privlačni in aktualni pa so nadaljnji oddelki tega poglavja, v katerih razpravlja avtor o telekomunikacijskih sistemih, o strukturi jezikov in o optimalnem kodiranju sporočil.

V dodatku, ki ga lahko štejemo kot posebno poglavje, podaja avtor nekaj matematičnih problemov in zlasti dokazov, s katerimi ni hotel obremenjevati teksta drugega poglavja. Podrobneje obdela avtor konveksne funkcije, lastnosti funkcije, ki služi za mero nedoločenosti, in izrek o kodiranju.

Kljub temu, da je snov, ki se je je lotil avtor, z matematičnega vidika precej zahtevna, mu jo je uspelo tako srečno redigirati, da jo lahko z užitkom bere tudi tisti, ki se s to matematično disciplino še ni ukvarjal. Prav zaradi take redakcije, pa tudi zaradi dejstva, da postaja teorija informacije vedno bolj pomembna matematična disciplina, smo lahko zadovoljni in ponosni, da je tako delo izšlo tudi v našem jeziku.

[Iz predstavitve knjige v reviji Obzornik za matematiko in fiziko 12]

DMFA–založništvo | Podatki | Prodajalna | Internet | Naša ponudba in CENIKI | Presek | Knjižnica Sigma | Obzornik za matematiko in fiziko
HTML 4.01 CSS © DMFA–založništvo 2003. Zadnji popravek strani dne 28. februarja 2006.