Aleksej B. Sosinski: VOZLI, Razvoj neke matematične teorije


DMFA–založništvo | Knjižnica Sigma | Astronomska literatura | Cenik | Naročilnica | Predstavitev

Vozli
Avtor: Aleksej B. Sosinski
Prevod: Jože Vrabec
Zbirka: Knjižnica Sigma (številka 91)
Rubrika: Razvoj znanosti
Leto izida:  2011
Obseg: 160 strani
Izvedba: 14 × 20 cm, mehka vezava
ISBN: 978-961-212-237-9
Cena: 29,99 EUR

Kazalo

  1. Predgovor prevajalca
  2. Predgovor
  3. Atomi in vozli
  4. Vozli in kite
  5. Ravninski diagrami vozlov
  6. Aritmetika vozlov
  7. Kirurgija in invariante
  8. Jonesov polinom in spinski modeli
  9. Invarinte končnega reda
  10. Vozli in fizika
  11. Literatura


Predstavitev

Metuljasti vozel, vrzni vozel, gordijski vozel, rabljev vozel, Gadji vozel, ... – vozli so nekaj vsakdanjega. Uporabljamo jih za razne namene, poleg tega pa so nam simboli za zapletenost in kdaj tudi metafora za zlo. Matematiki se dolgo niso zmenili zanje, čeprav je težko razumeti, zakaj ne. Alexandre-Theophile Vandermonde se je konec 18.~stoletja poskusno spoprijel s tem pojmom, a njegov poskus je bil kratkoživ. Nič bolj uspešna ni bila uvodna študija mladega Carla Friedricha Gaussa. Šele v 20.~stoletju so se matematiki resno lotili raziskovanja vozlov. Toda do srede 1980-ih let so gledali na teorijo vozlov le kot na eno od vej topologije; nedvomno pomembno, toda ne posebno zanimivo za ljudi zunaj ozkega kroga specialistov (predvsem Nemcev in Američanov).

Danes je vse drugače. Za vozle – ali natančneje za matematično teorijo vozlov – se zanimajo biologi, kemiki in fiziki. Vozli so visoka moda. Francoski „nouveaux philosophes“ (ki že niso več prav novi) in postmodernisti celo govorijo o vozlih na televiziji – s svojo značilno samozavestjo in nevednostjo. Frazi “kvantna grupa„ in „vozelni polinom“ vsevprek uporabljajo ljudje, ki nimajo dosti pojma o znanosti. Zakaj tolikšno zanimanje? Gre za prehodno navdušenje ali za vznemirljiv začetek teorije, tako pomembne, kot je relativnost ali kvantna fizika?

Ta knjiga odgovarja na to vprašanje, vsaj do neke mere. Njen namen nikakor ni dati dokončnih odgovorov na vsa vprašanja, ampak nazorno predstaviti področje znanosti, ki ga ni lahko razumeti in ki se poleg tega pojavlja v mnogo preoblekah, pogosto prežeto s skrivnostnostjo in včasih s presunljivo in nepričakovano lepoto.


DMFA–založništvo | Podatki | Prodajalna | Internet | Naša ponudba in CENIKI | Presek | Knjižnica Sigma | Obzornik za matematiko in fiziko
HTML 4.01 CSS © DMFA–založništvo 2011. Zadnji popravek strani dne 29. avgusta 2011.